Pogoji uporabe:

Geološka zgradba Slovenije je zapletena in litološka sestava tal se spreminja na kratkih razdaljah. Geološki podatki, pridobljeni z raziskovalnim vrtanjem in sondiranjem, so pri preučevanju geološke zgradbe ozemlja zelo dragoceni, vendar pogosto težko dostopni. Raziskovalno vrtanje se je izvajalo v okviru različnih projektov ter za različne naročnike, rezultati pa so razpršeni po različnih knjižnicah in arhivih. Zaradi nepoznavanja obstoječih geoloških podatkov se pogosto zgodi, da izvedba investicij na določenem območju ni optimalna in da se geološke raziskave ponekod po nepotrebnem podvajajo.

Z raziskovalnim vrtanjem pridobimo zelo veliko dragocenih podatkov o podpovršju. Podatke o raziskovalnih vrtinah je ne samo smiselno, pač pa nujno zbrati v enovito in celovito podatkovno bazo ter jih zabeležiti in urediti na način, ki omogoča njihovo dostopnost in uporabo vsem zainteresiranim v skupno korist.

Za predstavitev vizije nastanka zbirke podatkov o vrtinah na območju Republike Slovenije je Geološki zavod Slovenije pripravil pilotno podatkovno bazo vrtin, pridobljenih v okviru treh različnih projektov. V pilotni podatkovni bazi je obdelanih 109 vrtin iz projekta o hidrogeologiji pitne podtalnice v Pomurju 1978–1981, 96 vrtin iz projekta geoloških raziskav na območju rudišča svinca in cinka Puharje pri Šoštanju, izvedenih v obdobju 1962–1973 ter 258 vrtin, izvrtanih v fazi projektiranja odseka AC Ljubljana–Vrhnika v letih od 1968 do 1979. Zbrane informacije so prikazane v spletnem pregledovalniku vrtin, dostopnem na portalu e-vrtina.si.

V bazi zbiramo in prikazujemo osnovne podatke o vrtini: ime vrtine, njen trenutni status, lokacijo, koordinate z nadmorsko višino, globino, naklon in smer vrtine, datum izvedbe del, izvajalca raziskav in vrtanja, naročnika raziskav, investitorja raziskav, namen raziskovalne vrtine, način vrtanja, referenco poročila, v katerem se popis nahaja ter izvirni popis vrtine v obliki skenograma.

Zbirka omogoča dostop do osnovnih informacij o predhodno izvršenih raziskavah in usmerja uporabnike k lastniku podatkov, kjer bodo lahko dobili več informacij. Investitor, ki bo na nekem območju želel izvesti geološke ali geotehničine raziskave, bo na tak način optimiziral predvidena raziskovalna dela, saj bo imel dostop do že obstoječih podatkov. Tovrstna podatkovna zbirka lahko omogoči zmanjšanje stroškov raziskav in boljše poznavanje geoloških razmer.

Cilj Geološkega zavoda Slovenije je, da se v podatkovni zbirki zbere, uredi in prikaže informacije o vseh raziskovalnih vrtinah in sondažnih izkopih z območja Slovenije in da so podatki v največji mogoči meri in v najkrajšem možnem času javno dostopni. Pogovori, kako to sistemsko urediti na državni ravni, že potekajo. Odločilnega pomena za ureditev je uvid, da transparentnost podatkov raziskav vodi v hitrejši razvoj geološke stroke in pripomore tudi k družbenemu in ekonomskemu razvoju države.

Eden od pričakovanih učinkov je tudi dvig kakovosti geoloških in geotehničnih popisov raziskovalnih vrtin; ne nazadnje tudi zato, ker bodo izdelki javno izpostavljeni. Morda bo pa pomagalo.